10. dan - Cheesecake story

Najbolj razširjeno drevo na Portugalskem je plutovec. Pluta ni nič drugega kot drevesna skorja in je eden izmed naravnih čudežev. Je brez okusa in brez vonja, je nestrupena, poleg tega pa je lahka, za vodo nepropustna in odličen izolator proti vročini in mrazu. Zaradi ogromnega števila plutovcev je Portugalska največja proizvajalka plute na svetu.

Odstranjevanje plute z njenega vira, hrasta 

plutovca, je težko in zahtevno opravilo. Plutovec mora biti star dvajset let, preden mu prvič lahko posnamejo skorjo in do naslednje žetve je potrebno počakati devet let.  Pri odstranjevanju plute z drevesa morajo biti zelo previdni, saj vsaka poškodba drevesa zmanjša naslednji pridelek. Poleg tega mora v času odstranjevanja plute tudi primerno vreme; če je presuho, se pluta lomi, če je premokro, se drevesa posušijo od šoka.

Vsak plutovec da od 24 do 45 kg plute, ki jo uporabljajo za izolacijski material, za zamaške steklenic in žogice za badminton. Iz plute slabše kvalitete pa izdelujejo ploščice za oblaganje sten in tal.

V Bragi je mnogo trgovinic, kjer je možno kupiti izdelke iz plute kot so denarnice, torbice, razglednice, podstavki za kozarce in še mnoge druge stvari.

Dan smo začeli ob 8.30, ko nas je naš voznik odpeljal na naše delovno mesto v laboratorij podjetja A2. Delo je potekalo po znanih korakih. Pripravljali smo vzorce zemlje, rastlin in vode za kasnejše analize. Danes pa smo se spoznali tudi s spektometrom, napravo, s pomočjo katere smo določali koncentracijo amonijevih in kloridnih ionov. Vzorce vode smo razdelili na dve skupini. 

Prvim vzorcem smo dodali raztopino kloridnih ionov, drugim vzorcem pa raztopino amonijevih ionov. Vse skupaj smo pustili počivati na mestu eno uro. Vzorci vode so se glede na vsebnost amonijev ionov obarvali drugače.

                                                                 

Večja koncentracija je predstavljala temnejšo barvo raztopine. Nato smo vzorec vode z amonijevi ioni prelili v manjšo epruveto pravokotne oblike in jo postavili v spektrometer. Ta je v zelo kratkem času prepoznal kontrast barve in prikazal vrednost koncentracije amonijevih ionov. Na koncu postopka smo narisali graf koncentracije v odvisnosti od številke odčitane na spektrometru. Graf je predstavljal linearno funkcijo. Za določanje koncentracije kloridnoh ionov nam je zmanjkalo časa, vendar nam je Jessica po izkušnjah povedala, da bosta grafa enaka.

                                                   

Po končanem delu smo odšli v Braga center, kjer si je Maja, po dveh parih razpadlih čevljev zaradi napornih dni, kupila nove. Uspešno opravljen dan smo počastili s sladkanjem v bližnji slaščičarni Cheesecake story.